2020. No, bilo je ‘razgibano’. Sicer pa, to ni objava v spletnem dnevniku o delu na daljavo, “novi normali” ali drugih temah, o katerih smo veliko razpravljali drugje. Gre za ljudi. Vaše ljudi. Natančneje, gre za to, kaj ljudi motivira in zakaj bi bilo lahko usposabljanje več kot le razvoj veščin…
Povezovanje pikic
O letu 2020 je treba povedati, da je ljudi spravljalo ob živce ne glede na njihov poklic (no, razen če ste Amazonov Jeff Bezos, v tem primeru ste preživljali srečne dni). Čeprav zagotovo drži, da bo gospodarska recesija prizadela več industrij, prihodnost ni vsesplošno mračna, čeravno se tega zaposleni vedno ne zavedajo. Negotovost glede varnosti njihove zaposlitve močno vpliva na številne dejavnike – stres, duševno in telesno zdravje, družbene interakcije – kar vse vpliva na produktivnost.
Ali srečo lahko ovrednotimo?
Produktivnosti ne moremo zreducirati zgolj na številke – gre za to, da zaposlene cenimo kot posameznike. Šele potem lahko celovito prispevajo k podjetju. Nedavna študija (Krekel, Ward & De Neve, 2019) je združila ugotovitve iz serije posameznih študij Gallupa, ki so zadevale povezavo med počutjem in produktivnostjo. Obseg je bil velik – skoraj 2 milijona zaposlenih v več kot 80.000 poslovnih enotah iz 230 neodvisnih organizacij v 49 panogah iz 73 držav. Tako zelo velik.
Avtorji so za namen študije raziskovali vez med dobrim počutjem zaposlenih (tukaj opredeljenim kot zadovoljstvo s podjetjem kot krajem dela) in njihovo produktivnostjo. Osredotočili so se na 4 ključne metrike za opredelitev uspešnosti: zvestoba strank, produktivnost zaposlenih, donosnost poslovne enote in fluktuacija zaposlenih.
Njihove ugotovitve so bile jasne. Zadovoljni zaposleni se mnogo redkeje odločajo za zamenjavo službe in merljivo doprinašajo k višji donosnosti, produktivnosti in zvestobi kupcev, pri čemer je slednje najbolj občutno.
Zakaj je to (očitno) pomembno
Torej, imeti zaposlene, ki se na delovnem mestu čutijo cenjene in zadovoljne, je splošna zmaga, ki ima radikalen učinek na vseh ravneh poslovanja podjetja. In ne gre le za kratkoročne učinke. Študije med zadovoljstvom zaposlenih in dolgoročnimi donosi na borzi (Edmans, 2011; Edmans 2012) so preučile seznam “100 najboljših podjetij za delo v Ameriki” in ugotovile, da so se v obdobju od 1984 do 2011 ta podjetja umestila med 2,3% in 3,8% nad povprečje v svoji panogi.
Torej, kako osrečiti ljudi?
To je nekoliko bolj zapleteno. Če v tem kontekstu izraz “sreča” opredelimo kot občutek zadovoljstva pri delu, lahko to dosežemo na številne načine. Biti “cenjen” bi lahko strnili na plačo ali posebne delovne pogoje ali pa bi ta občutek dosegli na druge načine. Tu se vrnemo k sedanjim razmeram in negotovosti ter občutljivosti, ki ju občutimo glede svojih služb.
Eden od načinov, kako se ogniti občutku negotovosti? Usposabljanje. Ne le, da vodi k večjemu zadovoljstvu, ker se počutimo bolj sposobne uporabiti nove veščine pri določenih nalogah, ampak ima že samo dejstvo, da smo usposobljeni, več prednosti.
Več kot le veščine
Najbolj očitna korist je, da vemo, da ne bomo odpuščeni. Logično sklepamo, da če nas delodajalec vpiše v programe usposabljanja (ki predstavljajo stroške tako zaradi odsotnosti z dela kot zaradi samega programa), zelo verjetno ne razmišlja, da bi nas odpustil – to preprosto ne bi imelo finančnega smisla.
Poleg tega je usposabljanje priložnost za sodelovanje s kolegi – to je še posebej pomembno, če delamo od doma ali zunaj pisarniškega okolja. Lahko komuniciramo, tekmujemo – še posebej če je usposabljanje opremljeno z “igrifikacijo” – in družbeno sodelujemo z drugimi. Vse to izboljšuje naše duševno zdravje (navsezadnje smo socialna bitja, kajne?).
Ko je usposabljanje predstavljeno v okviru spodbudnih scenarijev, postanemo še bolj motivirani, saj razvoj novih veščin gradi večje zaupanje v naše sposobnosti ter omogoča, da uspevamo na delovnem mestu.
Zaključek
Redko se zgodi, da je poslovna odločitev tako očitno obojestransko koristna. Z usposabljanjem zaposlenim ne le da omogočamo razvoj veščin, da bolje opravljajo svoje delo, temveč jih dosegamo tudi na čustveni ravni in jih navdihujemo, da se počutijo v celoti soudeležene pri uspehu podjetja.
In kaj če na določeno podjetje vpliva gospodarska recesija? Razmislite o tem. Ranjay Gulati, ki je pisal v Harvard Business Review, je primerjal “preventivna” podjetja, ki so med recesijo znižala stroške (vključno z usposabljanjem), s “progresivnimi”, ki so se osredotočila na operativno učinkovitost in ne na zmanjševanje delovnih mest. Slednja skupina, ki je cenila in gojila svoje ljudi, se je ob koncu recesije odrezala dvakrat bolje, kar jo je postavilo v veliko močnejši položaj za dolgoročno rast.
Torej. Razvijajte svoje ljudi – razvijajte svoje podjetje!
Viri
- Krekel, C, G Ward and J-E De Neve (2019), “Employee wellbeing, productivity and firm performance”, CEP Discussion Paper 1605.
- Edmans, A (2011), “Does the stock market fully value intangibles? Employee satisfaction and equity prices”, Journal of Financial Economics 101: 621-640.
- Edmans, A (2012), “The link between job satisfaction and firm value with implications for corporate social responsibility”, Academy of Management Perspectives 26(4): 1-19.
- Harvard Business Review
