/ Vir: Časnik Finance 167/2010 z dne 30.8.10 /
E-izobraževanje se sicer uveljavlja kot cenejše in časovno prilagodljivejše, vendar ima tudi nekaj pomanjkljivosti. Ena izmed rešitev je uvedba kombiniranega učenja (Blended learning).
E-izobraževanje ima lahko precej pomanjkljivosti, saj zahteva samostojno učenje in visoko raven samodiscipline; ni osebne komunikacije oziroma razlage trenerja, ni sledenja in merjenja napredka, e-moduli pa so pogosto predolgi, razloge za vpeljavo kombiniranega učenja pojasnjuje Davor Fabčič iz svetovalnega podjetja Mercuri International Slovenija.
S takim učenjem je mogoče izkoristiti dobre strani e-modulov, slabe pa nadomestiti z drugimi učnimi metodami.
Poglabljanje učnega procesa
Večina si kot kombinirano učenje predstavlja klasično učenje v predavalnici, ki se dopolnjuje z e-tečaji. Po Fabčičevih besedah pa kombinirano učenje ni samo to, ampak zajema širši nabor učnih metod. Učna pot je sestavljena iz delavnic, na katerih udeleženci pridobljeno znanje uporabijo v igrah vlog, pri skupinskih nalogah in drugih oblikah delavniškega dela, ter iz e-modulov, ki jih lahko rešujejo, ko imajo čas. Oboje dopolnjujejo druge oblike sodelovanja, kot so virtualne delavnice in sledilna srečanja, projektne naloge, coaching in računalniške simulacije. S kombiniranjem čim več učnih metod se poveča vključenost udeležencev in poglobi učni proces, pravi Fabčič.
Udeleženci naj imajo začrtano učno pot
Pri kombiniranem učenju je pomembno, da ima vsak udeleženec začrtano učno pot, na kateri so podrobno opisani koraki, ki jih je treba upoštevati. Na začetku vsak udeleženec reši vprašalnik, ki je vezan na vsebino programa. Tako ugotovimo, koliko to znanje že pozna. Na koncu vprašalnik še enkrat ponovimo, s čimer udeležence dodatno motiviramo, dodaja sogovornik.
Vsebinska povezanost posameznih elementov učne poti je glavni dejavnik uspeha kombiniranega učenja.
Interaktivnost e-modulov povečuje angažiranost
E-izobraževanje je v procesu kombiniranega učenja namenjeno predvsem prenosu znanja. Lahko se uporablja tudi za pregled izhodiščnega znanja, uskladitev ravni znanja v skupini ter pregled in poglabljanje pridobljenega znanja v učilnici.
To lahko nadgrajuje uspešnost klasičnega izobraževanja oziroma razvoja zaposlenih v učilnici, ne more pa ga nadomestiti. Na drugi strani uporabljajo delavnice predvsem za razvoj veščin in preizkus pridobljenega znanja v praksi. Treba je zagotoviti oboje, saj samo e-učenje ne more spremeniti delovanja ljudi, opozarja Fabčič.
Z novimi tehnološkimi spremembami se lahko v okviru kombiniranega učenja izboljšata povezanost med zaposlenimi in timski duh, zaradi interaktivnosti e-modulov pa poveča angažiranost posameznikov, kar pripomore k uspešnejši izvedbi programa, še dodaja sogovornik.