Kako metoda pospešenega učenja pomaga zaposlenim, da se naučijo novih konceptov in si jih dolgoročno zapomnijo.
Pospešeno učenje (Spaced learning) je načelo, po katerem se informacije lažje usvojijo, če so podane v rednih časovnih intervalih, ki se ponavljajo skozi čas. “Spaced” – iz angleškega “to space” – pomeni razporejeno, porazdeljeno, torej metoda učenja, ki eno učno uro razdeli na več posameznih učnih momentov. Znanost priporoča metodo pospešenega učenja, zlasti raziskave nevrologa Paula Kelleyja, ki je svojo kariero posvetil preučevanju delovanja dolgoročnega spomina pri ljudeh in drugih živalskih vrstah (“Frontiers in Human Neuroscience “1 iz leta 2013). Ta pristop je bil najprej uporabljen pri oblikovanju izobraževalnih itinerarjev, nato pa zahvaljujoč digitalnim oblikam in hibridnim metodam vključen v podjetniško usposabljanje, kar je dalo odlične rezultate.
Zakaj je metoda pospešenega učenja učinkovita?
Spomin hitro zbledi, če ga ne krepimo in ne obnavljamo v rednih časovnih presledkih. Z drugimi besedami, učinkovito dolgoročno učenje je redko doseženo z enim samim učnim dogodkom. Razlog za to je, da nimamo le “krivulje učenja” (kjer učenje posameznikov napreduje skozi čas), temveč tudi “krivuljo pozabe” (kjer postopoma izgubljamo naučeno, če ga ne uporabljamo).
To še posebej velja za zaposlene, ki se učijo v delovnem okolju, kjer imajo v mislih še tisoč drugih obveznosti. Brez prakse in vadbe bodo novi koncepti kmalu pozabljeni. Kaj torej lahko storimo?
Predstavljajte si praktični primer. Če vaši učenci za učenje določene teme potrebujejo 30 minut, bo za njihov spomin učinkovitejše, če si ta čas razdelijo na tri kratke seanse po 10 minut, namesto da se učijo vse naenkrat.
Kako doseči učinek “razporejenega”
Prioriteta podjetniškega pospešenega učenja je zagotoviti, da zaposleni ne le osvojijo nove koncepte in vedenja, temveč da si jih zaradi ponavljanja v določenih časovnih presledkih tudi dolgoročno zapomnijo. Za ustvarjanje tako imenovanega “razporejenega” učinka je mogoče uporabiti dve strategiji:
- Med dvema ali več ponovitvami uvedite daljši interval. Učenci se bodo seznanili s konceptom, počakali nekaj časa, nato pa jim bo isti koncept ponovno predstavljen. Glede na zahtevnost teme lahko cikel vključuje več vmesnih ponovitev.
- Med dvema ali več ponovitvami predstavite druge učne teme. Slednje lahko prilagodite in jih obravnavate v različnih fazah, namesto da bi jih obravnavali naenkrat. Na ta način bodo imeli učenci čas, da predelajo različne koncepte in med njimi vzpostavijo prave miselne povezave.
Uvajanje metode pospešenega učenja v programe usposabljanja
Oblikovanje sklopov pospešenega učenja o določenih temah torej ni zapleteno, toda kako vključiti pospešeno učenje v bolj strukturirane učne poti? Oglejmo si uporabniške strategije za kompleksnejše učne poti:
- Vključite metodo pospešenega učenja v zasnovo učnega programa. Pri načrtovanju učnega programa je treba upoštevati strukturo vsebine, trajanje posameznih modulov in predvideni razmik med posameznimi ponovitvami.
- Kombinirajte mikro učenje in makro učenje glede na potrebe in cilje posameznega modula. Eden najboljših načinov je nedvomno uporaba hibridnega pristopa, ki zagotavlja, da se novi koncepti, ki zahtevajo čas za preučevanje (makro učenje), lažje osvojijo zahvaljujoč ponavljanju v daljšem časovnem obdobju. To je mogoče kombinirati s kratkimi in z jedrnatimi osvežitvenimi moduli (mikro učenje), kot so vaje, študije primerov, kvizi ali interaktivni scenariji.
- Uporabite tehniko pripovedovanje zgodb (Storytelling). Zgodbe so odličen način za povezovanje različnih informacij v skladen in lahko zapomljiv tok. Ta pristop se lahko uporabi za celotno učno pot ali posamezen makro modul. Oblikujemo lahko zlahka prepoznavne like, s katerimi se učenci poistovetijo, in morda ustvarimo občutek suspenza med enim in drugim delom vsebine. Pripovedovanje zgodb prinaša tudi dvojno prednost, saj podkrepi strukturirano vsebino z vključevanjem udeležencev in vzbujanjem zanimanja za zgodbo.
Če povzamemo
Pospešeno učenje ima veliko prednosti in ga je mogoče vključiti v naše učne poti. Če bomo zaposlenim omogočili dodaten čas za obdelavo konceptov, bomo s tem zagotovili tudi večjo učinkovitost pri usvajanju in uporabi teh informacij pri vsakodnevnem delu. Zagotovite “prostor” in upoštevajte “krivuljo učenja” svojih zaposlenih, vendar se zavedajte tudi njihove “krivulje pozabe”.
Reference
P. Kelly (2013). Making long-term memories in minutes: a spaced learning pattern from memory research in education. Frontiers in Human Neuroscience.
