Angleška družina je med izletom obiskala tudi ljubko hišico, last protestantskega pastorja. Obiskovalcem se je zdela posebej primerna za počitnice v prihajajočem poletnem obdobju.
Ko se vrnejo domov, se spomnijo, da si niso ogledali higienskih prostorov. Tako napišejo pastorju naslednje pismo:
“Spoštovani gospod pastor, smo družina izpred nekaj dni, ki je z vami sklenila pogodbo o najemu hišice za počitnice, pri tem pa si nismo ogledali WC-ja. Bodite tako ljubeznivi in nas seznanite še s tem.
Prisrčen pozdrav.”
Ko je po prejemu pastor bral pismo, je napačno razumel pomen kratice WC. Menil je namreč, da gre za manjšo anglikansko kapelico imenovano West Cross ter zapisal takšen odgovor:
“Cenjeni gospod, zelo sem bil vesel vašega pisma. V zadovoljstvo mi je, da vas seznanim, da se kraj, o katerem govorite v pismu, nahaja 12 kilometrov od hišice, kar je zelo neprikladno, posebej za tiste, ki so ga navajeni pogosto obiskovati. Kdor je navajen na trajnejše zadrževanje, naj s seboj ponese kaj hrane tako, da se lahko zadrži tudi ves dan. Kraj je dosegljiv peš, s kolesom ali z avtomobilom. Priporočljivo je oditi na pot pravočasno, da ne bi ostali zunaj in motili druge. V notranjosti je prostor za 30 oseb, ki sedijo ter še 100 na nogah. Otroci sedijo v bližini odraslih in vsi prepevajo v zboru. Ob prihodu se deli papir, tisti, ki zamudijo, se lahko poslužijo sosedovega papirja. Listi se naj uporabijo tudi po večkrat, najmanj za en mesec.
Prostor je opremljen z ojačevalci zaradi zvokov, ki se lahko slišijo tudi navzven. Vse kar zberemo, damo revežem. Poleg tega so prisotni specializirani fotografi, ki fotografirajo v najbolj nepričakovanih pozah tako, da se lahko vsi vidijo pri tem tako humanem dejanju.
Z izrazi spoštovanja.”